Anatomija karpalnega kanala

Zapestni sklep je sestavljen iz več kosti, vključno s karpalnimi kostmi. Te kosti tvorijo predoru podobno strukturo, imenovano karpalni kanal, ki je obložen z vezmi. Srednji živec teče skozi ta tunel skupaj s kitami, ki pomagajo premikati prste.

Vzroki sindroma karpalnega kanala

Sindrom karpalnega kanala je pogosto posledica ponavljajočih se gibov roke in zapestja, kot je tipkanje, uporaba računalniške miške ali delo na tekočem traku. Drugi dejavniki, ki lahko prispevajo k sindromu karpalnega kanala, vključujejo poškodbe zapestja, kot so zlomi ali zvini, revmatoidni artritis in hormonske spremembe med nosečnostjo.

Simptomi karpalnega kanala

Simptomi sindroma karpalnega kanala običajno vključujejo otrplost, mravljinčenje in bolečino v roki in zapestju, ki lahko seva po roki navzgor. Nekateri ljudje lahko občutijo tudi šibkost v roki ali nagnjenost k padcu predmetov.

Diagnoza sindroma karpalnega kanala

Diagnozo sindroma karpalnega kanala običajno postavimo na podlagi fizičnega pregleda in bolnikove anamneze. Za potrditev diagnoze se lahko uporabijo dodatni testi, kot so elektromiografija (EMG) ali študije živčnega prevoda (NCS).

Obstaja več kliničnih testov, ki jih je mogoče uporabiti za diagnosticiranje sindroma karpalnega kanala. Ti testi lahko pomagajo potrditi diagnozo in izključiti druga stanja, ki lahko povzročajo podobne simptome. Nekateri običajni klinični testi za sindrom karpalnega kanala vključujejo:

1. Tinelov znak: Zdravnik potrka po medianem živcu na zapestju, da ugotovi, ali povzroča mravljinčenje v prstih. To je pozitiven znak, če se.
2. Phalenov test: Pacient pokrči zapestje do najvišje točke in ga drži 60 sekund. Če to povzroči otrplost, mravljinčenje ali bolečino v prstih, je to pozitiven znak sindroma karpalnega kanala.
3. Durkanov test: Zdravnik izvaja pritisk na mediani živec na zapestju za 30 sekund. Če to povzroči otrplost, mravljinčenje ali bolečino v prstih, je to pozitiven znak sindroma karpalnega kanala.
4. Elektromiografija (EMG) in študije živčnega prevoda (NCS): Ti testi merijo električno aktivnost mišic in živcev v roki in zapestju. Pomagajo lahko potrditi diagnozo sindroma karpalnega kanala in izključiti druga stanja, ki lahko povzročajo podobne simptome.
5. Ultrazvočno slikanje: Ta test uporablja visokofrekvenčne zvočne valove za ustvarjanje slik struktur znotraj zapestja. Pomaga lahko odkriti nepravilnosti v medianem živcu ali drugih strukturah, ki lahko povzročajo sindrom karpalnega kanala.

Pomembno je omeniti, da je za dokončno diagnozo sindroma karpalnega kanala morda potrebna kombinacija kliničnih testov. Če imate simptome sindroma karpalnega kanala, je pomembno, da obiščete zdravnika ali fizioterapevta za natančno diagnozo in ustrezno zdravljenje.

Incidenca sindroma karpalnega kanala

Sindrom karpalnega kanala je pogosta bolezen, ki prizadene milijone ljudi po vsem svetu. Pogostejša je pri ženskah kot pri moških in pogosteje se pojavi pri ljudeh, starejših od 50 let.

Metode zdravljenja sindroma karpalnega kanala

Sindrom karpalnega kanala je pogosto stanje, ki se pojavi, ko se srednji živec, ki poteka od podlakti v roko, stisne, ko gre skozi zapestje. Zdravljenje sindroma karpalnega kanala se lahko razlikuje glede na resnost stanja in simptome posameznika, vendar običajno vključuje nekirurške in kirurške pristope.

Možnosti nekirurškega zdravljenja sindroma karpalnega kanala vključujejo:

• Počitek in spreminjanje dejavnosti: Izogibanje dejavnostim, ki poslabšajo simptome, lahko pomaga zmanjšati pritisk na mediani živec in pospešiti celjenje. Uporaba zapestnih opornic ali opornic med aktivnostmi lahko pomaga tudi pri podpori zapestja in zmanjšanju pritiska na živec.
• Zdravila za zmanjšanje bolečine in vnetja (nesteroidni antirevmatiki).
• Fizikalna terapija: Fizioterapevt lahko sodeluje z vami pri razvoju vaj, ki lahko pomagajo izboljšati moč in prožnost zapestja in roke ter zmanjšajo pritisk na mediani živec. Za izboljšanje pretoka krvi in zmanjšanje napetosti v mišicah in kitah se lahko uporabijo tudi masaže in druge praktične tehnike.
• Injekcije steroidov: Injekcije kortikosteroidov lahko pomagajo zmanjšati vnetje in bolečino, povezano s sindromom karpalnega kanala. Te injekcije običajno izvaja zdravstveni delavec in lahko zagotovijo začasno olajšanje simptomov.

Možnosti kirurškega zdravljenja sindroma karpalnega kanala se lahko priporočijo, če nekirurško zdravljenje ni učinkovito ali če je stanje resno. Kirurške možnosti vključujejo:

• Endoskopsko sproščanje karpalnega kanala: ta minimalno invazivni postopek vključuje majhne zareze v zapestju in uporabo majhne kamere za vodenje sproščanja prečnega karpalnega ligamenta, kar pomaga razbremeniti pritisk na mediani živec.
• Odprta sprostitev karpalnega kanala: Ta postopek vključuje večji rez v zapestju in rezanje prečnega karpalnega ligamenta za razbremenitev pritiska na mediani živec.
• Miniaturno sproščanje odprtega karpalnega kanala: ta postopek je podoben sproščanju odprtega karpalnega kanala, vendar uporablja manjši rez in specializirane instrumente za zmanjšanje poškodb tkiva in brazgotin.

Čas okrevanja po operaciji je odvisen od posameznika in vrste opravljenega posega, vendar običajno vključuje imobilizacijo zapestja in roke za določen čas ter fizikalno terapijo za povrnitev moči in mobilnosti.